Wednesday, August 14, 2013

Gozdarjenje



Na potovanju skozi čudovit gozd sem spoznala, da se vanj ni pametno podati s croksi. Zdaj imam na nogavicah polno iglic... Poleg tega sem spoznala smisel življenja.







Thursday, July 4, 2013

Lebdenje v zaokroženi celoti



Življenje v balonu

je polno kričavih tonov in smeha.

Je sladko.

Sladko kot jabolko, ki ga je požrla Sneguljčica.

A Sneguljčica je mirno spala,

za razliko od tega se v balonu nikoli zares ne spi.



Danes v Ljubljani.

Je vroče in vetrovno
.
Na tleh ležijo sladoledi, ki so ljudem padli iz rok

Na Ambroževem trgu je ob petih popoldan po klopeh in na travi spalo 6 klošarjev.






Tuesday, June 18, 2013

Radio GRRRRRRRRRRR

Zadnje dneve sem veliko poslušala radio.
Izmed vseh stvari, ki me najbolj motijo pri komercialnih, zmaga način kako govorijo o prometnih novicah. Vsaj ena napovedovalka z Radia City in več s Centra, prometna obvestila bere evforično, kot da bo potem bolj zanimivo. Od kod jim ta bedna logika? Zakaj bi bla prometna novica bolj zanimiva, če jo poveš kot da ti bo ravnokar prišlo poleg. Ok to bi bilo res vsaj prvih parkrat zanimivo, samo je ne povejo tak, ampak samo kot da berejo nekaj zabavnega. Fakerji. Jaz prisegam na nevtralen glas, je kaj je, ne moreš izsilit nekaj. Pa to dajanje denarja samo, da bi ljudje poslušali to govno. Ko moraš celi dan poslušat, da veš neke pesmi.. Joj, nekaj pa je še hujše od vsega naštetega. Božična akcija radia City: Če bo božič, naj bo božič za vse. To gre tak, da recimo Slavica pokliče in razlaga v eter: "Moja soseda Jelka, je tak bolana, niti na stranišče ne more in mož jo je zapustil zaradi mlajše ima 4 bolne otroke..." In potem presenetijo Jelko in jo pokličejo in reva zve, da zdaj vsi vedo vse o njej in potem gledajo na njo kot žrtev... Potem te posnetke predvajajo še večkrat!! Zakaj je imel Mario Galunič vse akcije anonimne, zakaj je lahko botrstvo anonimno????? Sem se že pogovarjala zakaj ljudje to poslušajo in so rekli, da jih gane, človeška dobrota pa take fore. Daj vnesi si malo senzualnosti al nečesa v življenje in se ne filaj s tem. 
Mi je pa všeč Reporter Milan. Ena prijateljica mi je povedala teorijo, da ljudje, ki jim je všeč Milan  ne
marajo Polone Požgan in Papa in obratno in pri meni ter mnogih drugih drži. Jaz mislim, da obstajajo ljudje, ki ne marajo obeh ali pa marajo vse, a še nimam nič potrjenega. 
Kako je to zdaj pasalo dati iz sebe, ker to zbiranje in dajanje denarja v zameno za poslušanost me globoko živcira že leta, približno 6. 

Friday, May 17, 2013

Odkritje meseca

Blizu bloka je potok, ki se zliva v Ljubljanico. Ob njem sem našla te rože, ki so me popolnoma navdušile. Niti sanja se mi ne katera vrsta rože je to.




Monday, May 6, 2013

Užitkarsko do novega znanja

Veliko je navad, ki jih želim odpraviti. Ker se s tem ukvarjam, že več kot desetletje, sem pogruntala že marsikaj in stvari kažejo bolje, kot sem si kadarkoli predstavljala.

Nekje od 15 pa do 24 leta sem se trudila, da bi v denarnici vzpostavila red. Določila sem prostor za osebno, bančno, knjižnične kartice in se odločila, da bom redno odstranjevala stare račune. Ni in ni mi uspelo. Vedno znova sem živčna pred blagajno nekaj iskala in imela polno računov, kjer bi morali biti kovanci. A za svoj 24 rojstni dan sem dobila denarnico iz pravične trgovine. Od dneva, ko sem zložila stvari vanjo, nisem imela nobenega problema z redom v njej. Ni zdaj ravno neka perfekcija, ampak vedno vse hitro najdem in nekako se sploh nikoli več ne jezim nase, v zvezi s tem. Brez vsakega truda. Ne vem zakaj je do tega prišlo. Vem, da mi način kako v svetu deluje trgovina oduren in pravična trgovina se mi zdi kot neka majhna lučka sredi te groze. In ker je denar tako povezan s trgovino, mogoče se mi je zdelo, da si niti ne zaslužim reda, ker s svojimi nakupi podpiram, kako stvari stojijo. Ko pa je prišla denarnica iz pravične trgovine, ki sem jo takoj imela rada in mi predstavlja nekaj lepega, svetlega, prijaznega, narejenega s užitkom in pozornostjo...

Druga stvar, ki jo vsake toliko časa želim spremeniti, je moja navada glede nogavic. Pol članov moje družine, vključno z mano, večina časa ne nosi ujemajočih nogavic. In potem se občasno razkurim, poiščem skupaj pare in dam neparne nogavice v vrečo naparnih nogavic, ki že zavzema kar velik volumen. Nekaj časa imam v predalu za nogavice same pare, kar mi vzbuja čudne občutke. Malo veselja, a po drugi strani me duši. Predzgodba: z babico sva veliko kupovali v Trstu. To so bili čudoviti trenutki, a so imeli svoje značilnosti. Oma je v vsaki kitajski trgovini po 10 minut samo gledala nogavice, čeprav so imeli v vseh bolj ali manj iste. Jaz sem sedela na stopnicah trgovin in mi je bilo strašansko tečno. Ne vem, če ima to kako povezavo. Mogoče si delam nogavične probleme, ker povezujem nogavice v zvezi s tem kako poteka trgovina na Kitajskem.... Rešitev je mogoče nakazana v prejšnji zgodbi. Lahko bi mi kdo podaril doma zaštrikane nogavice iz doma pridelane volne ovc iz proste reje. Samo ne smejo pikat... :) Ali pa od kakega obrtnika, ki jih z veseljem dela. V bistvu sem se ravnokar spomnila, da ena ženska iz Sladkega vrha sama dela pisane nogavice in da en par celo imam. Na dveh različnih mestih. En je v Ljubljani, drugi v Jakobu, če ni na Tratah ali pa v Radencih. Enkrat sem se začasno sprijaznila z nogavičnim problemom in izumila rek: Ni važno, da sta zokna (štajerska beseda za nogavice) iste barve, glavno je da imata isti vonj! :) A mogoče se ne bi smela sprijazniti z nogavičnim problemom, ker zaradi njega trpijo tudi drugi. Ker si neobičajno veliko sposojam nogavice od drugih in če jih že slučajno dobijo nazaj ponavadi niso uparjeni. :/ Tako da bi izkoristila to priliko in se opravičila svoji mami, ateju, bratoma, fantu, cimri, prijateljicam in bivšemu fantu za vse ukradene in pol ukradene (ko sem dala nazaj samo en zokn) nogavice. In pozdravila bi vse, ki me poznajo.

Še en primer napredka brez truda:
odločila sem se, da želim pod vodo preplavati celoten bazen v Cmureku. In sem začela vadit. To je zgledalo tako, da sem živčno gledala proti koncu bazena in se trudila, da  zamahi čim bolj efektivni, na koncu me je že vse bolelo in mi nikakor ni uspelo. Potem pa enkrat plavam in se zagledam v lepoto, ki me obdaja. Sonce se je lesketalo na gladkih kovinski tleh bazena. Gledala se to čudo in uživala v pogledu nanj in naenkrat sem bila na robu bazena, celega sem ga preplavala pod vodo :)

Gimnastični primer:
Telovadec Mitja Petkovšek je bil na obisku na osnovni šoli Jakobski dol. Med poslušalci in gledali njegove predstavitve je bila moja mama. Ko so skupaj malicali je moja mama rekla, koliko težkega dela in odrekanja mora biti v njegovem življenju, da dosega takšne rezultate. Odvrnil ji je, da sploh ne, da nič ne trpi, da med treningi uživa.


Monday, April 15, 2013

Šport in obleka

 Ne razumem, kako je prišlo do tega, da so moški športniki tako bolj toplo oblečeni od žensk. Res je osupljivo. Na spletu je stotine slik, kjer si ženske športnice popravljajo hlačke iz riti. Kako to, da jim skrb, za to, koliko blaga imajo na zadnjici, ne zmoti koncentracije na tekmi? 
Slike so ukradene z neta :/

Atletika

















Odbojka























Umetnostno drsanje
















Tenis























Aha, pri gimnastiki mi je celo uspelo najt enega dečkota, ki  si je drznil obleči bolj pomanjkljive hlačke.


















Na youtubu je posnetek Marije Šestakove zabeležil skoraj 12 milijonov ogledov. Ena verzija tega posnetka ima naslov Najboljši promocijski video za državo.


Tuesday, March 12, 2013

Vseprisotno bumbarstvo


V Helli zaposlujejo ljudi preko kadrovske agencije. Najbolj sporno je to, da jim podaljšujejo delovno pogodbo za določen čas, le za en mesec dni in jih tako potiskajo v negotovost in strah. Ubogi ljudje…ali pa niti ne. Možno, da to delajo (med drugim), da med njimi povečajo tekmovalnost. Tako mislim zaradi izkušnje, ko sem preko študenta deklarirala izdelke za DM . Vodili so natančen pregled, koliko izdelkov na uro je kdo deklariral in potem rezultate obešali na oglasno desko in neprenehoma grozili z normami. Ker je bilo rečeno, da bodo tisti z najvišjimi številkami lahko delali dalj časa, so nekateri začeli goljufati. Mnogi, ki niso goljufali so natančno motrili delovanje tistih, ki so jih imeli na sumu. Dalj časa je trajalo, manj prijateljsko  je postajalo vzdušje (hvala bogu sem jaz delala z enima puncama, ki sta bili neobremenjeni, zabavni in prijazni in je bilo fajn).  Delavci v Helli bi lahko stopili skupaj in  recimo pisali/delali iste rezultate…  Vsak od nas, ki je deklariral bi lahko napisal isto cifro deklariranih izdelkov.

  Enkrat sem delala v tiskarni, kjer smo imeli študentje 4 evre na uro, najslabše plačane delavke pa 1,5  evra. Nepošteno ampak njihova reakcija na to je bila, da so nas študente podjebavale in imele celo neke podle akcije.  Pa tudi med seboj so se delavci  v tej tiskarni cel čas tožarili. Enkrat je ena delavka zatožila svojo sodelavko, češ da jo je v času, ko je bila ta na bolniški, videla na pikniku.

 Bistvo mojega pisanja je, da menim, da je sistem tako beden, kot je, ne samo zato, ker imamo podle politike in bančnike, ampak ker so tudi vodeni ljudje v velikem številu bumbarji. Sicer te bumbarje velikokrat vodi strah, da ne bodo mogli nahraniti svojih otrok, ampak po mojem niti ta cilj ne opravičuje nekih zanikrnih in drugim škodljivim poti in akcij in bi se dalo ubrati ali vsaj razmisliti o drugih kanalih. Kaj torej? Jaz mislim, da bi bilo treba tem ljudem nekako dopovedati, da če škodiš drugemu (na primer sodelavcu), dolgoročno, če že ne kratkoročno, škodiš samemu sebi, celotni družbi in svojim potomcem. Vsaj jaz verjamem, da je to neko pravilo, ki drži. Po mojem ni edino potrebno, da ljudje spoznajo, kakšne barabe so voditelji, ampak tudi to, da se vprašajo, če jim s svojimi dejanji to omogočajo.

 In zakaj bi se bilo vredno boriti? Ker je vseeno ogromno dobrih ljudi, ki so na koncu v neki zjebani situaciji zaradi prej omenjenih nepoštenih grebatorjev,  pa še ti so v resnici mogoče kul, samo živijo v zmoti glede ene stvari, ampak imajo  druge prijetne lastnosti, ki jih mnogi, ki delujejo v omenjenih situacijah pravično, nimajo. Zato pa sem uporabila simpatično besedo bumbarji, ne pa zlodeji/hudobneži/satanovo seme…. Nisem sicer proti malo tekmovalnosti na delovnem mestu, sem proti temu, da ljudje dovolijo, da se to človeško lastnost uporablja v namene manipuliranja in maltretiranja. Aja, pa ne da imam kaj proti delavcem v tovarnah. Sošolka, ki je vzporedno študirala pravo, mi je povedala, da si v njenem razredu ne posojajo zapiskov niti tisti, ki se družijo med seboj in gredo vsak dan skupaj na kavo. In potem na tej kavici govorijo kakšna baraba je Janković. To je vse isto sranje. Zato se mogoče tudi na protestih počutim, kot da nekaj ne štima, še posebej, ko vidim da nekdo na kol nabije glavo od prašička, ki ga je prekvalificiral v odojka in si zraven misli, da je dal neko pametno prispodobo.


Nepovezani poslanec Ivan Vogrin iz Lenarta


Skregan z Virantom, ker ga je vrgel iz stranke, ker je bil dolžan oz. še  je veliko denarja ljudem, ki bi jim naj zmontiral okna pa jim ni, aro pa je vseeno pobral.

Sunday, March 10, 2013

Kako zajebati lastne možgane?

Se včasih znajdete v situaciji, ko se počutite zbedirani in nemarni hkrati? In to ravno takrat, ko življenje od vas zahteva veselje, energijo ali celo poskočnost? Ni razloga za zaskrbljenost, obstajajo KAR TRIJE načini kako si pomagati!

1. DROGA: na primer ecstasy deluje kot poživilo z blagim halucinogenim učinkom. Iz omahljivega, medlega in tečnega človeka se boste spremenili v radostno bitje, ki je zmožno 6 do 8 ur teči, poskakovati in divje plesati. No, edino to je da poškoduje živčne celice v možganih, problem je tudi,da lahko doživiš vročinski šk in umreš. Zdravniki poročajo o primerih, ko je zaradi pomanjkanja tekočine in velike koncentracije ecstasyja prišlo do poškodb jeter in odpovedi delovanja ledvic.

2. SAMOSPROŽENJE DOPAMINA: to sem preizkusila tudi sama. Enkrat sem bila polna sovraštva do soljudi ob povsem neprimernem času. Ravno sem opravljala neko delo, kjer sem morala delovati kot prijazen človek in imeti še veliko energije. Ljudje okrog mene so mi šli strašno na živce in meni se to na obrazu, tako kot mojemu ateju, takoj vidi. Šlo je za kar lep denar in histerično sem iskala način, kako spremeniti tok svojih misli. Pomislila sem na svojo omo. Ona pomeni eno najbolj čistih ljubezni v mojem življenju. Brezpogojno, ki ne zahteva ničesar v zameno. Priklicala sem si par spominov; kako sva gledali mehiške nadaljevanke in nakupovali v Trstu. Svet se je spremenil in ljudje so mi postali kul. Nasmešek je postal iskren in preostanek dela opravljen z veseljem.

3. DARPA: Defense Advanced Research Projects Agency (http://www.darpa.mil/About/Contact/Address.aspx)  je sicer agencija s sloganom Creating& Preventing Strategic Surprise. Nastala je potem, ko so Rusi izstrelili Sputnika in so američnani videli, da Rusi niso tak nesposobni, kot so jim delovali. In od takrat (1958) je agencija kreirala mnoge stvari. Sicer v vojaške namene, ampak mnoge zadevščine so začele uporabljati množice. Brez te organizacije internet ne bi nastal takrat kot je, Gates je v njihovih laboratorijih dobil zamisel za Windowse, prvi so uporabljali interaktivni zemljevid, celo GPS in mnogo drugih vragolij se jim je posrečilo.
(linki do najpomembnejših in ZNANIH izumov: http://www.mojmikro.si/geekfest/moram_imeti/najpomembnejsi_izumi_agencije_darpa)
In kako lahko takšna agencija pomaga pri vzpostavitvi dobre volje? No tukaj moramo verjeti predavanju Slavoja Žižka, ki sem ga pred kratkim videla na You Tubu. Akademski super star in moj sopriimenjak je povedal, da DERPA izumlja način kako spremeniti razmišljanje posameznika, tako da fizično in kemijsko vpliva na njegove možgane. Na primer imamo talibana, ki sovraži američane in bi jih najraje vse poklal. Priklopijo ga na napravo, ki pokaže na katerem mestu v možganih je dejavnost ob določeni misli in potem bogsigavedi kako spremenijo del njegovih možganov. Tako, da se lahko odpravite v ZDA (sedež je v mestu Arlington) in se javite za poskusnega zajčka, da vam malo prečistijo neubogljive možgane. Upam, da ni prepozno, ker bi že končali raziskovalno delo in že veselo manipulirajo polovljene antiamerikance (zelo verjetno). Mogoče bodo dnevi našega iluzornega svobodnega razmišljanja kmalu končani in bomo postali zombiji, ki jim ni niti potrebno biti dobre volje, ali se truditi, da pašemo v družbo. Huh.

4. Vseslovenska ljudska vstaja


Ljubljana, 9. 3. 2013












Tuesday, February 19, 2013

Podarja se

Obstaja kul stvar http://www.podarimo.si/
Uporabna iz večih razlogov:
-če rabiš sedežno
-če maš dojenčka
-če rabiš žival

ampak seznam gre v neskončnost in v podrobnosti, kot je ta stvar na sliki:
Če slučajno kdo rabi 1 delček iz otroške avtoceste ga nekdo podarja (ta stvar na sliki).
Kakšen optimizem v tej naši državi, ki tone v skrbeh! Človek upa, da se bo javila duša, ki ji manjka delček avtoceste. Bravo!



Primer 2 je dalmatinec, ki bi naj bil, kot trdi sedanji skrbnik, prijazen do otrok in navajen na čistočo. Očitno gre za tipični primer dalmatinca s pomankljivo izrazitimi pikami. V tem svetu, kjer videz pomeni veliko, za dalmatinca ni dovolj, da je čist, prijazen in cepljen, pike morajo biti konkretne in enakomerno razporejene, ker v tem primeru ni tako, bo dalmatinec podarjen. Mogoče pa ga čaka srečna usoda in ga ne bo prevzela  14 letna najstnica, obsedena z Jackom Sparorrowom iz Piratov s Karibov, samo zato, ker ima oko kot pirat in ji bo zabavno tega psa oblačit v psa pirata, po tem ko si bosta skupaj enainštiridesetič ogledala film Pirati s Karibov. Čeprav je možno, da bi psu to koristilo, saj ima najbrž krizo identitete, zaradi pomanjkanja pik in drugih indicov, da je dalmatinec, ter bo tudi sam začel verjeti, da je pirat, kar bo mu dalo občutek pripadnosti določeni družbeni skupini. Srečno Pes Pirat!