Thursday, December 20, 2012
Govor
Če obstaja v svetu digitalno in analogno, je mogoče človeški
krik analogen, človeško ubesedovanje pa digitalno. Digitalno še posebej, če
poslušamo le besede in ne nekih drugih bolj subtilnih stvari, ki pridejo
zraven. Mogoče se zato, tolikokrat, ko govorimo o sebi motimo. Ljudje, ki se na
glas ali pa celo samo samim sebi, hvalijo kako so odkritosrčni in nehinavski,
se kolikor jaz vidim, fejst lažejo v nekih situacijah, ki se jih ne zavedajo. Pa
tudi obratno, če pravimo o sebi neko slabo stvar… Pri digitalnem signalu je med
vsako naslednjo vrednostjo, nekaj, kaj ni čisto točno določeno. In možno, da je
isto s človeškim govorom, med vsako besedo je še nekaj, ali pa za njo, ali pa
okrog nje… Kateri inštrument je najbolj analogen? Imajo analogne fotografije
nekaj več? Če obstaja o neki stvari samo
ena resnica, jo lahko sploh ubesedimo ali pa je zaradi narave govorjenja to
nemogoče?
Subscribe to:
Posts (Atom)