Vseprisotno bumbarstvo

V Helli zaposlujejo ljudi preko kadrovske agencije. Najbolj sporno je to, da jim podaljšujejo delovno pogodbo za določen čas, le za en mesec dni in jih tako potiskajo v negotovost in strah. Ubogi ljudje…ali pa niti ne. Možno, da to delajo (med drugim), da med njimi povečajo tekmovalnost. Tako mislim zaradi izkušnje, ko sem preko študenta deklarirala izdelke za DM . Vodili so natančen pregled, koliko izdelkov na uro je kdo deklariral in potem rezultate obešali na oglasno desko in neprenehoma grozili z normami. Ker je bilo rečeno, da bodo tisti z najvišjimi številkami lahko delali dalj časa, so nekateri začeli goljufati. Mnogi, ki niso goljufali so natančno motrili delovanje tistih, ki so jih imeli na sumu. Dalj časa je trajalo, manj prijateljsko  je postajalo vzdušje (hvala bogu sem jaz delala z enima puncama, ki sta bili neobremenjeni, zabavni in prijazni in je bilo fajn).  Delavci v Helli bi lahko stopili skupaj in  recimo pisali/delali iste rezultate…  Vsak od nas, ki je deklariral bi lahko napisal isto cifro deklariranih izdelkov.

  Enkrat sem delala v tiskarni, kjer smo imeli študentje 4 evre na uro, najslabše plačane delavke pa 1,5  evra. Nepošteno ampak njihova reakcija na to je bila, da so nas študente podjebavale in imele celo neke podle akcije.  Pa tudi med seboj so se delavci  v tej tiskarni cel čas tožarili. Enkrat je ena delavka zatožila svojo sodelavko, češ da jo je v času, ko je bila ta na bolniški, videla na pikniku.

 Bistvo mojega pisanja je, da menim, da je sistem tako beden, kot je, ne samo zato, ker imamo podle politike in bančnike, ampak ker so tudi vodeni ljudje v velikem številu bumbarji. Sicer te bumbarje velikokrat vodi strah, da ne bodo mogli nahraniti svojih otrok, ampak po mojem niti ta cilj ne opravičuje nekih zanikrnih in drugim škodljivim poti in akcij in bi se dalo ubrati ali vsaj razmisliti o drugih kanalih. Kaj torej? Jaz mislim, da bi bilo treba tem ljudem nekako dopovedati, da če škodiš drugemu (na primer sodelavcu), dolgoročno, če že ne kratkoročno, škodiš samemu sebi, celotni družbi in svojim potomcem. Vsaj jaz verjamem, da je to neko pravilo, ki drži. Po mojem ni edino potrebno, da ljudje spoznajo, kakšne barabe so voditelji, ampak tudi to, da se vprašajo, če jim s svojimi dejanji to omogočajo.

 In zakaj bi se bilo vredno boriti? Ker je vseeno ogromno dobrih ljudi, ki so na koncu v neki zjebani situaciji zaradi prej omenjenih nepoštenih grebatorjev,  pa še ti so v resnici mogoče kul, samo živijo v zmoti glede ene stvari, ampak imajo  druge prijetne lastnosti, ki jih mnogi, ki delujejo v omenjenih situacijah pravično, nimajo. Zato pa sem uporabila simpatično besedo bumbarji, ne pa zlodeji/hudobneži/satanovo seme…. Nisem sicer proti malo tekmovalnosti na delovnem mestu, sem proti temu, da ljudje dovolijo, da se to človeško lastnost uporablja v namene manipuliranja in maltretiranja. Aja, pa ne da imam kaj proti delavcem v tovarnah. Sošolka, ki je vzporedno študirala pravo, mi je povedala, da si v njenem razredu ne posojajo zapiskov niti tisti, ki se družijo med seboj in gredo vsak dan skupaj na kavo. In potem na tej kavici govorijo kakšna baraba je Janković. To je vse isto sranje. Zato se mogoče tudi na protestih počutim, kot da nekaj ne štima, še posebej, ko vidim da nekdo na kol nabije glavo od prašička, ki ga je prekvalificiral v odojka in si zraven misli, da je dal neko pametno prispodobo.