Groove

Ljubezen

Vir veselja

Podarja se

Obstaja kul stvar http://www.podarimo.si/
Uporabna iz večih razlogov:
-če rabiš sedežno
-če maš dojenčka
-če rabiš žival

ampak seznam gre v neskončnost in v podrobnosti, kot je ta stvar na sliki:
Če slučajno kdo rabi 1 delček iz otroške avtoceste ga nekdo podarja (ta stvar na sliki).
Kakšen optimizem v tej naši državi, ki tone v skrbeh! Človek upa, da se bo javila duša, ki ji manjka delček avtoceste. Bravo!

Primer 2 je dalmatinec, ki bi naj bil, kot trdi sedanji skrbnik, prijazen do otrok in navajen na čistočo. Očitno gre za tipični primer dalmatinca s pomankljivo izrazitimi pikami. V tem svetu, kjer videz pomeni veliko, za dalmatinca ni dovolj, da je čist, prijazen in cepljen, pike morajo biti konkretne in enakomerno razporejene, ker v tem primeru ni tako, bo dalmatinec podarjen. Mogoče pa ga čaka srečna usoda in ga ne bo prevzela  14 letna najstnica, obsedena z Jackom Sparorrowom iz Piratov s Karibov, samo zato, ker ima oko kot pirat in ji bo zabavno tega psa oblačit v psa pirata, po tem ko si bosta skupaj enainštiridesetič ogledala film Pirati s Karibov. Čeprav je možno, da bi psu to koristilo, saj ima najbrž krizo identitete, zaradi pomanjkanja pik in drugih indicov, da je dalmatinec, ter bo tudi sam začel verjeti, da je pirat, kar bo mu dalo občutek pripadnosti določeni družbeni skupini. Srečno Pes Pirat!

MASKA

Smer XXX

Nežno

Jeej

Gledanje v ekran

Ples

Aha!

Kdo se dotika župnikov?

Dotik je za otročke strašansko pomemben in tudi odrasli potrebujemo vsaj štiri objeme na dan. Ti nas ne le osrečujejo, temveč uravnavajo naš krvni tlak, znižujejo stres, spravijo v pogon imunski sistem in izboljšajo spanec.
In ko sem brala o tem, sem se vprašala:  "Kdo se dotika župnikov?" Živijo brez da bi se jih desetletja dotikali, objemali (mislim tiste, ki se držijo celibata). Ampak vedno ni bilo tako. Prvič sem o tem brala, skoraj desetletje nazaj, v knjigi Zaljubljena čarovnica, avtorja Pasquala Festa Campanile, ki govori o srednjeveški prostitutki iz Rima (no potem postane kurtizana, da ji ne delam krivice). Čudovita zgodba med drugim pripoveduje o tem, da je imel vsak kardinal vsaj kakšno plačljivo priležnico, če že ne čredice prostitutk. In ker se v prozi vedno čuti, kdaj so v zgodbi uporabljena resnična zgodovinska dejstva, se mi je zazdelo, da je verjetno res moralo biti tako. Za vsak slučaj sem malo prej preverila in našla diplomsko nalogo Prostitucija med preteklostjo in sedanjostjo (avtorica Hanca Blažko), citiram: »Cerkveni poglavarji so bili po poreklu večinoma plemiči, ki so živeli v brezdelju in izobilju, prirejali so tudi umazane zabave in tu je manjkala samo ženska. Svojih žen niso imeli in z uvedbo celibata (1095 sprejet na koncilu v Piacenzi) so se še bolj obračali na tuje ženske, na žene vernikov ali na sodobne ženske  – prostitutke ali ugledne in izobražene kurtizane. Naj kot primer vzamemo cerkvene zbore, katere je vedno spremljala vojska prostitutk. Na primer na koncilu v Constanci je bilo od 1000–1500 prostitutk. Kot vemo lahko prostitutka zadovolji človeka le za kratek čas, a nižji in višji duhovniki so hoteli imeti žensko vedno pri sebi. Ali vsaj takrat, ko bi jo potrebovali. Nižji duhovniki so se tako usmerili v priležnice, višji duhovniki, kardinali, papeži in drugi, pa so imeli kurtizane ter prostitutke….«.
Ja, vedno res ni bilo tako kot je danes :). Kako naslednjič vidim župnika ga bom taaaaaaaaaaaaak objela - v dobro celotne fare! Eh ne, se ne bom:)



Viri:

1. Blažko, Hanca. Prostitucija med preteklostjo in sedanjostjo. Dostopno na: http://www.ung.si/~library/diplome/KULTURNAZG/3Blazko.pdf

2. Kalčič Vesna. Čudežna moč dotika ali zakaj potrebujemo štiri objeme na dan. Dostopno na: http://www.dnevnik.si/clanek/236608

Ulalala